pogrđu: pogrdûje: krist. blag. 221 jeli nevérnost néje ono
kaj odičeno vpeļane Jezuša vu srdcah tulikéh krščenikov po-
grđuje?

pohabļu: pohabļûju: math. 2, 3, 170 jesu odùrni ļùdi, koji
neplačenoga pisma pohabļùju.

pokazu: pokazûje: krist. 22 vmirete vaše neskladno naprv
stàvļane, koje vam svéta ovoga stvàri drugač pokazúje kak vu
sebi jesu, 54 združeńe ovo odprto i očivesto pokažùje, da bog
je, koi gâ vu svojoj jednakóči zdržáva, 161 nemirni človek najde
sî vsigdar zroke, po kojeh svoju nezadovolnost i svoj nepokoj po-
kažúje, krist. blag. 64 ovo nam pokažùje da to navadni stališ
lùdih je, 45, 89, 100, 156, 181, 200, 213 itd.; pokazûju:
krist. 20 Jonaš i on déčàrec pokažúju, kak se vkańújemo, 120
vsi ovi zroki pokažújû, da niti hmani sami bogati ali siromaški
biti móreju, 151 svétski dogođaji takaj istinu ovu nam zadovoļno
pokažújú, krist. blag. 91 kak vnoge pelde pokažùjû, 104,
115, 153 itd.

pomiru: pomirûje: kov. kemp. 196 vu pravdenom skrúšeňu
pomirúje se zbúrkano dušnó spóznane.

ponizu i ponižu: ponizûje: math. 2, 2, 82 koi se poni-
zùje, bude izvišen, 2, 2, 98 koi se ponizùje, hoče biti izvišen,
krist. blag. 219 pokòru velim koja gizdost i oholnost našu po-
nižùje; ponizûju: math. 2, 3, 46 samo oni budu izvišeni,
koi sami sebe ponizùju.

poslu: posluješ: kov. kemp. 261 potrebno je, da milošču
pobožnosti neprestancé íščeš, žeļno prosiš, trplivno i zaúffano čakaš,
radostno prímeš, ponizno čúvaš, marlivo z num poslúješ;
poslûje: kov. kemp. 200 natúra za svoju hasen poslúje, krist.
51 je li mogúče véruvati, da nezmerna previdnost božanska pri
nebeskéh téleh poslúje a stvari zapušča? 108 bog razborno i
mudro poslúje, ako sreču i nad pobožnemi svétiti pušča, 135
vsaki kada za lastovitu hasen posluje za občinsko skupa dobro
posluje, 205 ki za zdržavańe svoje poslúje: posluju:
kov. kemp. 270 vera i ļúbav ondè otajnemi náčini vu ovom naj
svetêšem sacramentumu poslúju, krist. 132 ovi poslújû za pe-
neze, 185 roditeli za detci potrébna preskrbeti poslújû.

potem nu: potemnûje: krist. 88 da bi previdnost bila, ne
bi bog prepustil činiti nikakvôga gréha, po kojem se odičenost ne-
gova potemnùje, krist. blag. 129 mali gréh čini, da razum
potemnùje.

potrebu potrebûje: krist. blag. 168 da pokoru zadovoļnu, kakovu gospodin bog na zveličène potrebúje, obavili jesu; potrebujemo: math. 2, 3, 138 blago za hránu i druge potrebòče potrebujemo; potrebûju: krist. blag. 263 koji svéta

Ovoga potrebùjû.

potvrdu: potvrđûje: math. 2, 2, 49 on potvrdú je istinsko, da to tak biti more, krist. 16 ovo na prvo stavlane nevol, kojem človek je podvržen, je istinsko i ne potvrđúje spoznańe, krist. blag. 242 ovo nam očivesto potvrđuje.

pozabļu: pozabļûješ: krist. blag. 107 o moj bože, onda se vre vu tvojoj hiži božanski pozabļùješ; — pozabļûje: krist. 71 človek pozabļùje se iz nezmerne razluke, koja se med nim i stvoritelom naháđa; pozabļûju: krist. blag. 106 vnogi pozablújû da pred boga dohàđaju.

požeļu: požeļûje: kov. kemp. 159 jošče žive vu meni stari človek, jošče jako poželúje proti duhu.

prekršu: prekršûje: krist. 96 on samo hvale je vréden, koi kada božanske zapovedi prekršiti more, vendar ne ne prekršùje, krist. blag. 179 vsaki on gréši, koi zapovedi neine prekršùje;

prekršûju: math. 2, 2, 191 kuliko pùti ne oskruniju ļùdi ove dužnosti? Vsaki dán kuliko tuliko ne prekršùju, 2, 3, 108 robéči odúrno prekršúju zapoved bòžju, krist. 48 oni negove zapovedi prekršùjû, 119 hmani presvète zapovedi božje prekršújû, krist. blag. 178 kuliko îh se nahàđa koji ne (zapovědi) prekršújû, 181 zapovédi ove prekršújů.

preobladu: preobladûju: mat. 325 vsa ova skušavaňa preobladúju se.

prepisu: prepisûje: krist. blag. 103 nam on sam prepisùje da moliti mòramo.

prepreču: preprečûje: krist. blag. 221 je li more biti ravno ovakvâ nevérnost néje ono, kaj odičeno vpeļane Jezuša vu srdcah tulikéh krščenikov pogrđuje ali pak čisto preprečuje? preprečûju: krist. blag. 62 gréšna déla činiti ne preprečùjû, 235 ovi mìra orsàgu potrebnoga preprečújû.

presegu: presegûje: krist. 107 da bi slobodno bilo tajiti, kaj se ne presegùje, moral bi vnoge stvàri vu istéh nas zatajiti. preseneču: presenečûje: krist. 35 kak vugodno je premišlàvane neba! lépota negova presenečùje nas; presenečûju: krist. 249 ove reči: vlezni vu veséļe gospona tvojega, presenečújû srdce naše.

preskrbļu: preskrbļûje: krist. 139 gdo bi si želel nebesko blaženstvo? za to nejednako podelène darov naravskéh i sréče preskrbļùje med ļùdmi veliko dobro, 192 bog sréču moju preskrblúje, kada mene vu brodišče vekivečnoga pokoja zapelati hoče, 92 prememba ova diku negovu naj bolše preskrbļúje; preskrbļûjemo: krist. 64 mi sî preskrbļùjemo lèstor kak drugi ļùdi znańa naša vse malo po malo; preskrbļuju: krist. 90 dobrotivnost ova spoznaje se naj bole po tom, ako se druge zvršenosti preskrbļùjû, 93 vaše časti vam poštuvane preskrbļújû, 245 stanovniki svoje občinsko dobro preskrbļùjû.

presudu: presudûju: krist. 59 oni presudùjû vélike i nedokončane zvršenosti božanstva poleg niščetne navade i vkanļive namisli človečanske.

pretresu: pretresûju: mat. 494 krivò pretresúju se negovi číni.

previdu previduje: krist. 68 postavemo, da bog buduče stvári ne zna i da ne ne previðùje predi kak se događaju, tak jê onda zna samo, kada se događaju? 72 bog ne zna niti ne previðúje buduče s pogodbum dogodļive stvári, 75 dokončki ļúdih bogu sû tak znani, da on na prvo previdúje, kak se koi človek zadržaval bude; previđûju: krist. 47 oni koje tvrdoglavost vu bludeňu ne zdržáva, nekakovem náčinom previđújû proti stavke, koje îm se včiniti mogu.

prikažu: prikažûjem: gašp. 1, 521 ovoga tebi vezda aldújem, prikažújem i nazád dájem, 1, 820 mene vsu nemu prikažújem; - prikažûje: gašp. 1, 526 videl jesem zveličitela, koteri svétu zveličene i žitek prikažúje, krist. blag. 28 bog mî obilnost prikažùje vu vsém, 45 on mû se z vsum darežlivostjum prikažùje; prikažûju: krist. blag. 223 vre drugi den opet dodihava îm gospon, i prikažùjû znovìč srdce svoje svétu.

prilagođu: prilagođûje: krist. 89 za to bog ravna svéta, pazi na vse premembe i ne prilagođúje, da vmrtelne lúdi dopela na vekivečnu blaženost.

prinizu: prinizûješ: kov. kemp. 227 nut, ti se prinizúješ k meni, kî nêsem vrêden na tê se ogledati.

pripisu: pripisuje: kov. kemp. 202 nikaj dobra sebi ne pripisúje, krist. blag. 111 zrok toga pripišúje on svojoj dobri vésti; pripisuju: vran. rob. 2, 76 vse to pripisúju dúhu hmanemu, math. 2, 3. 108 ako se ovakvem hudodèlnikom

nihove hmanòče i pregreške pred oči postávlaju, tak ne dosta pùti pripišûju pijanščini.

pristupļu: pristupļûjem: kov. kemp. 260 sam vu sebi se sramújem i začrlénim, da k oltáru tvojému tak mlačno i mrzlo prístupļújem (prí- bit će pogrješno); pristuplûjemo:

math. 2, 3, 118 naša slúžba bòžja gosponu dopadati se ne more, ako mi s punem nepriatèlstva srdcem k světoj meši pristuplújemo; pristuplûju: gašp. 1, 738 videlo mu se je, da devíca Maria i sveti Ivan pod križom stoječi k nemu pristuplúju, kov. kemp. 260 koteri k sacramentumu tvojemu z naj vekšum pobožnostjum i hotéńem pristupļúju.

pritužu: pritužûje: krist. 138 David se nad ovum človečanskoga srdca hmańicum pritužùje; - pritužujemo: krist. 84 onda se pritužujemo; pritužûju: krist. 129 koji se zbog razlučnosti ļùdih pritužùju, 123 nut, nad čem se pritužúju. privleču (mjesto privlači): kov. kemp. 214 k ovèm ali k onèm se privlêčúju (— vlê jer i vlêčem). putu: putûjem: gašp. 1, 508 iz kov. kemp. 252 putújem vu veri; kolár nekoi vu váraš Katanu putúje, brzo iz vode zmekne i dale putúje; 225 po nebeskom putu putújemo, 1, 594 po tak pogibelnom putújemo pútu; putûju: math. 2, 3, 142 ar su dva puta, po kojeh ludi putùju.

Sirije vu Rim putujem, putûje: gašp. 1, 569 1, 661 Nutius nevóļnoga putujemo: gašp. 1,

radu: radûje: gašp. 1, 33 vu srdcu zbog našega zveličeňa radúje se, 1, 549 kotéro čudo i ova vreména tuliko púti v pamet je vzeto na znaméne, da jeden kotrig k drúgomu radúje se zbog svétosti, kov. kemp. 98 Jubav letí, drčí i radúje se, 190 naj se radúje vu tebi slúga tvoj, 200 natúra radúje se na dobíčke zemélske, 202 natúra se radúje sebi spodobnèm, krist. blag. 34 za to se on sada radùje à ti se trápiš; radûjemo: gašp.

1, 550 oh odičeni sv. Blaž, mi tulikaj iz srdca tebi radújemo se, da je vučinen konec tvoje muke, kov. kemp. 182 sada se veselé, sada se radúju, krist. blag. 259 da se neprijateli moji zvrhu moje smrti radújû.

rasipļu: rasipļûje: vran. rob. 2, 7 polo delavec jednu stran žitka rasipļùje.

razbatrivu: razbatrivûje: krist. blag. 161 kajti se gâ (vina) nemertučļivo vžíva, tak se z nim ne razba trivùje.

razdeļu: razdelûje: math. 1, 1, 189 ovo lèpo raztolnačéne na dve stráni razdeļúje se.

razdružu: razdružûju: krist. blag. 259 mene od vas razdružújû.

razglašu: razglašûje: math. 2, 3, 149 takov stanovito nè zločest človek, ako prem zlotvòrnik nega kadkad za takvoga razglašùje; razglašuju: math. 2, 2, 137 mi nésmo oni za koje oni nas držé i razglašúju, 2, 3, 148 ako oni krépost suprot očivestnomu návuku od mene vam danomu kak ti kakov priložek bogačástja razglašúju.

razluču: razlučuju: krist. blag. 189 vse druge oblasti i vrednosti človečanske koje jeden pred drugém ima, razlučùjû nas z vekšínum léstor pripetcè.

razsveču: rasvečuješ: gašp. 1, 723 bože, koi cirkvu tvoju z bláženoga Tomaša spovednika tvojega čudnovitem navúčańem rasvečúješ, daj nam i koja je vučil z razumom spoznati, kov. kemp. 234 kak ti miloščum ne znutra razveseļúješ i rasvêčúješ (^ nad e je znak glasu, a stavļen je s toga, jer tako piše rasvêtim i svêča); razsvečuje: gašp. 1, 620 ne listor Jezus Kristuš je práva svetlost, nego i sveča, koja razsvečúje vsákoga človeka, kov. kemp. 182 koteroga naj viša istina vsigdar razsvè čúje (nad e kao malo prije nad e), math. 2, 2, 28 ova kniga temeļe vere krščánske zadržáva, razum razsvečúje, 2, 3, 18 on kaže se vu nas takvoga vlastito po tom, kada nas razsvečùje, da navuk Kristušev razmeti moremo, i tak vòļu negovu činì da vu nas jáku, živu i zvršļivu, da razum naš nè samo po tom raz s v ečùje se, nego takáj srdce naše popravļa se, krist. 35 premislemo veliko ono nebesko télo, koje sunce zovemo, opažujemo tràke, s kojemi zemļu razsvečùje: delo gosponovo je puno negove odičenosti. Gdo je koi bi presègel dobrotivnu svetlost, koja vsa razsvečùje? 156 mi slepi hočemo bole videti, kak oko našega nepresežnoga boga, koje vsa razsvečúje; raz svečûju:

gašp. 1, 704 kak goder rasvečúju ove dve oči nebeske ves široki svet, tak on razsvétil je vsu cirkvu božju, kov. kemp. 172 pazi na rêči moje, koje zažížu srdca i pameti razsvêčúju (a gašp. 1, 140 rasvé čuje).

razširu: razširûje: math. 2, 3, 18 on je koi krščánska nameneňa, živu veru vu Jezuša, dobra obečáňa iz srdca našega izpeļáva, takova objačúje, zdržáva i razširúje, krist. 118 bog